V letošnjem poletju smo si zadali obpluti Peloponez in potem si privoščiti še 2 tedna počitniškega jadranja po Ionih. Na poti smo žal precej motorirali saj nam Eol tokrat ni namenil preveč uporabnega vetra. Življenje na Peloponezu razen na NE strani, pod Atenami, je precej umirjeno, ker ni veliko turizma in se z lahkoto zlijemo v življenje domačinov, jemo lokalno hrano in kupujemo sveže sadje in zelenjavo direktno od pridelovalcev. Pri povratku v Ione pa je slika žal postala precej obrnjena kot na Peloponezu, ker je množičnega turizma na morju ter na obali preveč. Obiska Ionskega morja v začetku avgusta se bomo v prihodnje raje izognili, ker se ne želimo »gužvati« v zalivih ter mestih v taki gneči kot je žal nastala v zadnjih letih. Kot statističen podatek in kot kost za vse obiskovalce hrvaškega Jadrana samo še navedem podatek, da smo privez plačali prvič šele 36.dan naše plovbe, račun pa je bil 13,84€ za privez, elektriko in vodo.
Še ena zelo nenavadna situacija se nam, Slovencem dogaja v Grčiji, ko se v večini primerov ob srečanju z navtičnimi rojaki, vsi veselijo in skačejo v zrak od veselja in pozdravov, z veliko razliko kot doma, na cesti, v gorah ali ob plovbi po »domačih« koncih, ko se v zadnjih časih večina raje obrne stran, da se izogne nepotrebnemu pozdravu.
Zapiski:
Pluli smo z družinsko 12m jadrnico, ki je že drugo sezono prezimila v suhi marini Aktio v Prevezi, katero pa smo v začetku oktobra prepeljali v Izolo. Med plovbo nismo imel nobenih tehničnih težav, oskrba z vodo, gorivom in plinom nam ni delala težav, ne predstavljamo pa si življenja na poti brez solarnih celic, katere so nas ves čas oskrbovale z dovolj električne energije.
23.6. Preveza malica giros v Elvisu, večerja pa v marini Kleopatra. Večerja je bila v primerjavi z lanskim letom presenetljivo OK. Čistimo in pripravljamo barko na jutrišnjo splovitev.
24.6. zjutraj skok z avtom v šoping v Prevezo, Polis market in ob 12:00 splovitev ter odplujemo v zaliv Varko na koncu levkaskeška kanala. Videli slovensko barko Najad pod tujo zastavo
25.6. Zaliv Marathia pri Astakosu, kamor prijadramo z dnevnim NW. Zaliv je značilen da stalno menja smer vetra. Zjutraj nam je spulilo sidro in nas odstrelilo za vsaj 50m. V zalivu slovenska barka Hanse470
26.6. Zaliv na jugu otoka Petalas, kjer je bilo giga muh. Zaliv je ogromen, voda pa okoli 5m. Ponoči je pihal N, zjutraj pa bonaca. Večino poti prejadrali z lahkim vetrom in romantiko.
27.6. Prijadramo in motrimamo do mesta Missalonghi na vhodu v Patraški kanal. Mesta zaznamujejo komarji ter vlomi v barke in tatvine, kar nam je bilo na srečo prikrajšano. Sidrali smo pred marino, prostor pa je bil tudi na obali in tudi v marini, ki je ponovno odprta. Trgovina je cca 15min od obale zato nismo kupili lubenice, ki nas je hotela očarati z zelenim nasmeškom, temveč samo najnujnejše. Zvečer nas je zabavala želva, ki je plavala okrog naše barke.
28.6. Okoli 8h dvignemo sidro in smo ob 12h pod Patraškim mostom Rio. Za prehod je potrebna najava 5nm prej na VHF14, kjer dobiš navodila v katerem sektorju greš lahko. Okoli 15h pristanemo na bok v luki otoka Trizonia. Privez se ne plača, voda je free, fantje ki usmerjajo in pomagajo pri privezu ti izročijo letak njihove taverne. Marina je dobro zaprta, kar pa je žalostno pa da je v njej precej zapuščenih plovil, ki čakajo da se spremenijo v ekološke bombe. Sidranje v njej je precej riskantno, ker je en kup starih muringov in verig na dnu, zato smo se vezali na bok. V marini domuje tudi ptica podobna goski ki precej rada straši otroke.
29, 30.6. in 1.7. smo ostali na Trizoniji, ker se je nad Egejem razdivjal meltemi in piha 25vozlov v korintskem kanalu direktno v našo smer. Časa imam dovolj, zato počivamo in se zabavamo. Trgovina je zelo slabo založena, zato smo kar se tiče hrane bolj na škrge, je pa v mestecu nekaj tavern tako da zaradi tega ni konec sveta. Na sprehodih po otočku po dolgem in počez srečujemo veliko zajcev in pajkov, ter želvo in podgano. V soboto zvečer smo bili priča grški poroki ki se je odvila pred cerkvico. Okrasitev okolice je bila pravoslavno kičasta po kapitanovo, ostali članici pa so rekle, da je bila zelo lepa. Jedli v gostilni Ostria 3glavne jedi in predjed za 30€. Okoli Trizonije je nekaj narobe z GPS kartografijo, ki je precej zamaknjena.
2.7. odpluli smo okoli 7h, ker je bil ponovno napovedan veter v premec in smo bili že pred 12:00 v GALAXIDHI. Mestece je eno najstarejših pristaniških mest v Grčiji. Živi v večini od navtičnega turizma in ima ob rivi precej veliko restavracij in barov. Ena najbolj zabavnih točk je Marin market, ki ga vodita oče in sin, ki sta nas zabavala ob obisku. Trgovinica je zelo majhna ima pa široko ponudbo, cene pa navtične. V mestu je še Super market ki ne zasluži tega imena, najboljša izbira pa je okoli trga s tremi palmami, kjer je zelenjavar, mesar in pek,… V mestu smo še natočili nafto od premičnega črpalkarja, po zmerni ceni in tudi kaj dosti ni goljufal pri litrih. Prodajalec nafte nam je tudi uredil popravilo motorčka za dingy, ki je prenehal delati. Mojster ga je odnesel, ter prinesel nazaj, vzel 50€, popravil pa tako, da je stalno pod “čokom” in malo čudno ropota. Upamo, da bo zdržal tistih nekaj naših voženj, ki nas še čakajo v naslednjih tednih.
3.7. zelo počasi in pozno smo odmotorirali proti mestu ITEA. Teh nekaj milj smo vozili s hitrostjo 3nm in si ogledovali okolico, ki je zelo raznolika. Sidrali smo V od mesta na plaži. Do mesta smo šli z dingijem, vendar ni bilo vredno obiska razen zaradi nakupa sladoleda. Mesto še najbolj spominja na Kalamato, brez turistov in navtike.
4.7. danes smo imeli pred sabo kar malo daljšo razdaljo, ki smo jo žal v večini premotorirali. Sidrali smo pred mestom KIATO, kjer nismo stopili na obalo. Na obali smo opazili trgovino Lidl.
5 in 6.7. po jutranjem hitrem skoku v morju odrinemo proti Korintskem kanalu. 5NM pred prihodom smo se javili na VHF, da so nam odobrili prehod 12:15 v konvoju za tovorno ladjo in še eno jadrnico. V prehodu je bilo silno vroče da so nam nagajali celo telefoni, ki so se pregrevali zaradi vročine in mnogo slik, ki smo jih delali. Privez pri Corint channel controlu je precej neprimeren za jadrnico, ker ima visok rob (stroški prehoda 185€). Po prehodu ni bilo vetra zato odmotoriramo proti otoku AIGINA, kjer sidramo pred glavnim mestom. Med potjo nas je zabavalo veliko delfinov s svojimi vragolijami. Mesto je precej dobro založeno z mesom, ribami in ostalim nam potrebnim. Ponudba rib je super in ne pretirano draga, zato smo dali na seznam da se prihodnje leto ponovno opremimo z žarom, ker so sveže domače škarpene po 15€/kg. Na otoku smo še naslednji dan ko pričakamo hčerko, ki je prišla od doma. Zjutraj so jo stari starši dostavili na Brnik, potem je pot nadaljevala z letalom preko Beograda do Aten. S hitrim direktnim vlakom za 10€do Pireja in potem z hidrogliserjem za 14€ do nas in potem še z dingijem do barke.
7.7. sidrišče pred Aegino nima ravno najboljše podlage, vendar se je naše sidro zataknilo za skalo, tako da je bil potreben kapitanov jutranji skok v morje z masko in plavutmi. Dnevna razdalja ni bila prevelika zato smo bili že okoli 12h v mestu POROS na istoimenskem otoku. Glede na napoved po precej močnem popoldanskem vetru smo skrbno izbrali prostor za privez, vendar kaj kmalu ugotovili, da smo ravno pred barom, ki ta večer gosti The yacht week party. Dvignemo sidro in se prestavimo na drug konec mesta, kjer se v bonaci cmarimo do popoldneva, ko se odpravimo na mestno plažo ki je na severni strani mesta.
8.7. zjutraj nabavimo vse potrebno in nepotrebno, se založimo s kruhom z chia semeni, kar je bilo pravo presenečenje za Grčijo in odrinemo proti PORTO KHELI-ju. Žal preskočimo otok Hydra in vse okoliške zanimive kraje, ker šibamo na jug, zaradi slabe vremenske napovedi. Prespimo na sidru pred mestom v velikem in varnem zalivu, kjer srečamo slovensko barko Mala in spoznamo njena prijetna in zabavna član, ki sta z njo preplula že 65.000 milj, več kot 10x toliko kot mi, kljub temu da sta splovila barko eno leto za nami. Ni nam pomoči, smo pač bolj na izzi 
V veliko čast nam je bilo, da smo ju spoznali še v živo ker sta med drugim zagotovo najbolj pridna pri zapisovanju jadralskih dogodivščin na njunem blogu sailmala.com Na obalo nismo uspeli stopiti in smo se zaobljubili, da prihodnjič zagotovo.
9.7. na vse zgodaj smo odrinili proti mestecu MONEMVASIA, kjer so nas strašili poki ki so prihajali iz morske globine. Med jutranjo plovbo so nas ustavili sredi morja policaji na gumijastem čolnu, ki so nas vprašali kdo smo in kam gremo, ter pomahali v pozdrav, red pač mora biti. Po pristanku v luki smo bili pozdravljeni še s strani želvjih prebivalcev, ki so stalno krožili med jadrnicami. Morje je precej čisto zato smo se jim tudi mi pridružili, ker smo bili potrebni ohladitve, ker je bilo peklensko vroče. Popoldne smo se z busom (2,2€ povratna karta) odpravili do starodavnega mesta, katero nas je prevzelo. Med drugim smo se povzpeli na zgornji del mesta, ki nas je nagradil s čudovitim razgledom na Egejsko morje. Zvečer smo še v trgovini dopolnili zaloge, v dokaj dobro založenih trgovinah in dan zaključili s krtkovimi igrami. V mestecu je na voljo tudi gorivo, ki ga prodaja zelo prijazen prodajalec z lepim in skoraj novim tovornjačkom, sumimo pa ga, da nas ni ogoljufal, kakor je po navadi praksa pri tovrstnih poslih.
10.7. po jutranjem skoku v pekarno smo odpluli na jug. Rt Malea katerega smo obpluli v brezvetrju ter dan zaključili na otoku ELAFONISOS zaliv Levki, ki nam je dal dobro zaščito pred zahodnim vetrom. Kljub močnemu vetru smo noč preživeli v miru. Že nekaj dni smo za en dan zamude na istih mestih kot slovenska jadrnica Lara, vendar nam enako kot spomladi ne bo uspelo se srečati, ker gredo oni na vzhod in proti Jadranu, mi pa smo šele na sredini dopusta in se podajamo na raziskovanje polotoka Mani.
11.7. okoli 12h ko se je veter zamenjal od zahoda na vzhod smo skočili v zaliv Frangos, ki nas vedno znova osupne s svojo peščeno plažo Pred precej močnim SV vetrom smo bili dobro zaščiteni, valovi pa so kot vedno prihajali iz J in nas ponoči guncali. Zopet smo dobivali sosede, ki so kot po tekočem traku metali sidra v naši bližini, katere je kapitan celo popoldne usmerjal in odganjal. Češnja na vrhu torte pa je bil Francoz ki se je zasidral okoli 22:00 zvečer 10m od nas. Na vsa prigovarjanja in prošnje, da potrebujemo več prostora zaradi varnosti v vetru 25kn+ se ni odzval in se je naredil francoza, kar ni najbolje vplivalo na naše mirno spanje v njegovi bližini.
12.7. Ob 10h smo odrinili iz “nebeškega” zaliva, ter večino poti jadrali z vetrom v bok s povprečno hitorstjo 6.5vozlov in zmernim valom, kar smo proglasili za najlepše jadranje do tega trenutka na tem dopustu. Pot se je končala pred mesto GITHION v zaliv pri cerkvi na sidru v globini 6m.
13 in 14.7. Prestavimo se na novi del valobrana v mestu Githion, ker je napovedan močan SZ veter. Z črnim gumijastim odbojnikom bomo kot kaže ponovno zasvinjali bok barke in bokobrane, vendar žal brez tega ne gre. Privezne bitve so na 20m, odbojniki pa na 10m, privez zelo nepripravljen za navtike. Od lani smo opazili še vsaj dve novi zaplenjeni jadrnici, katere bodo kmalu zasedle celotno luko, ker vrla ekipa Port Police praktično pri vsakem jadralcu najde kakšno administrativno napako. Če je napaka večja, te zavežejo za vse večne čase za njihov pomol. Pri nas so odkrili napačno tolmačenje škodnih zneskov v zavarovalni polici obveznega zavarovanja, za katero smo jim obljubili popravek po mailu in je bilo urejeno. Za kosilo smo si privoščili obisk restavracije O!ive, katera je res nekaj posebnega. Njihova domačnost in kvalitetna grška hrana na drugačen način nas vedno znova razveselita. Uspeli pa smo dobiti latte, v modernem baru na trgu ki nam je ustrezal. Velika razlika od lani pa je da imajo dobro založeno trgovino odprto tudi ob nedeljah od 11:00 - 20:00.
15.7. Budilka ob 6:30, skok pa take away latte in v pekarno ter na motor do zaliva Porto Kagio. Najprej smo vrgli sidro pred gostilne, od koder smo šli na sprehod do zgornje vasice. Napoved močnejšega SV vetra ter precej bark v zalivu nas je prepričalo da smo se prestavili v severni del zaliva s sidrom in 60m verige ter vrvjo zadaj za skalo. Severni del zaliva je carski, vendar žal poln os. Za kosilo kumarična solata s krompirjem ter pleskavice, katere pa so žal končale v morju, ker so nam kot kaže prodali pokvarjene.
16.7. Okoli dveh ponoči se je razvil močan veter, ki pa je bil zaradi reliefa hriba direkt v bok. Odvezali smo krmno vrv, ki je bila vezana na obalo, vendar sidro ni bilo zato, da nam omogoči mirno spanje, ker smo ga vrgli preveč na zahodni stran in smo bili preblizu obale. Po ponovnem sidranju je veter še jačal, nas pa je vozilo od enega roba zaliva do drugega, kar ni bilo najbolj prijetno. Okoli 12h smo dodali še eno sidro, tako da smo umirili plovbo cik cak na sidru. Kosilo tuna in makaroni, naš “survey pack”
17.7. Po sončnem vzhodu na motor odrinemo na drugo stran rta, v vasico Gerolimeni. Po sidranju pred mestom je sledil “obvezen” skok na zajtrk v hotel Kyrimai, ki je bil v bistvu že brunch. Kapitanka se je stalno ozirala na hrib nad nami in iskala pot, da ga osvoji. Po odkritju poti smo ga starši osvojili in naredili nekaj prečudovitih panoramskih fotografij. Zvečer pa restavracija po predlogu TripAdviserja, ki pa se je izkazala za totalen polom Akrotainartis Restaurant, ker drugega kot v mikrovalovni pregrete hrane in slabega odnosa do strank niso znali ali pa želeli ponuditi.
18.7. Ponovno takoj po sončnem vzhodu odrinemo in primotoriramo v Foinkounto kjer vržemo sidro pred plažo že ob 12h. Pade zajtrk = Giros pite, katere gremo iskat s čolnom, ter jih pojemo skupaj z grško solato, narejeno na barki. Zvečer obvezen sprehod, nakupovanje v dokaj dobro založeni trgovini in obvezen cocktail v beach baru.
19.7. Ostanemo na istem mestu in se zabavamo še na plavajočih napihljivih igralih….
20.7. Pylos - tavelika hčerka gre domov (Kalamata –Milano Rynair+GoOpti do doma) mi jemo kosilo in potem na sever zaliva Navarinou. Pralnica 3€/kg drago, vendar korektno. Ob sobotah je v mestu tržnica, ki se razprostira po ulicah, kjer je večina sadja in zečenjave po 1€
21.7. Zaliv Navarinou, popoldne sprehod do zaliva Voidokoilia, kjer srečamo mini želvico
22.7. zvečer povratek v Pylos, srečamo Slovenca na barki Zipo, vežemo se na isto jadrnico kot dva dni prej na bok na vhodu v marino. Po privezu in dostavi perila iz pralnice skočimo na večerjo v restavracijo Aetos, kjer smo presenečeni nad izbiro, ponudbo, prijaznostjo, cene pa so grška klasika. Po večerji gremo še v trgovino in lovimo njene zadnje minute, ker jo zapirajo ob 21h. V trgovini nam posodijo nakupovalni voziček s katerim vse skupaj dostavimo na barko.
23.7. Zjutraj skok v pekarno, in 7:00 že plujemo proti mestecu Kyparissia, kjer natankamo vodo in potem vržemo sidro na zunanji strani pristanišča, ker je v pristanišču prevroče. Zvečer se premaknemo na glavni pomol s sidrom in krmo na obalo. Zvečer gremo v trgovino in na drink v center nad pristaniščem cca 15min brcanja v hrib.
24.7. Ponovno je pred nami jutranji motorni skok, tokrat v 28nm oddaljen Katakolon, ki nas tokrat pričaka brez križark. Mesto brez njih deluje pozabljeno in precej brez življenja, vendar imamo srečo, saj letos tam ni bilo velikih meduz, katere so lani preplavile plažo in sidrišče za valobranom. Proti večeru gremo na sprehod, kjer srečamo dve slovenski barki. Ena na suhem in se pripravlja na plovbo po oceanih, druga Elan 431 pa je tako kot mi prišla danes, vendar gre v nasprotno smer. Pripluli so od Červarja do Krfa v dobrih treh dneh, kar je za nas nerazumljivo, ker imamo drugačen način plovbe in nam je dnevni max. 30NM.
25.7. Zjutraj odrinemo proti zalivu Keri na Zakynthosu, kjer se srečamo s slovenskimi kolegi. Vetra je bilo bolj malo zato spet motoriramo.
26.7. Keri se nam ponovi, ker smo dobro zasidrani in imajo otroci veliko zabave. Dopoldne kapitan nabere otroke in jih pelje na obalo, kjer se zabavajo, dokler ne zaplavajo v masten madež za katerega nismo ugotovili iz česa je(mazut ali nekaj podobnega naj bi bilo). Otroke smo sčistili z maslom, dingy pa z megliom. Podobna svinjarija je zadela tudi našo jadrnico in je bilo potrebno sčistiti 15cm rob od vodne vodne linije navzgor. Cel dan se je smer vetra spreminjala iz vseh strani, in ko smo bili popoldne nazaj na NW nam je spustilo sidro, katero se je zapletlo z lastno verigo, nas pa izstrelilo vsaj 200m proti otočku z želvami. Zvečer gremo na skupno večerjo v restavracijo Isalos, kjer smo bili lani precej zadovoljni, letos pa popoln polom, ter račun navit do nezavesti …180€ za dve družine, povedali smo jim kar jim sodi in plačali 130€ ter jih zapustili, za vedno!
27.7. S sončnim vzhodom odmotoriramo v Agios Nikolaos na privez k Dimitrisu. Kljub precej mirni napovedi je bila plovba po vzhodni strani otoka, kar razburkana. Po pristanku smo se prijavili za ogled piratskega zaliva in modrih jam z Dimitrijevo ladjico ob 13:30 (15€/7€ po osebi), ki je bilo pravljično kot vedno, vendar tudi ne stresno, ker smo imeli kapitana, ki se je ukvarjal z nami in gnečo okoli nas. Po izletu je padla večerja pri Dimitrijevi sestri, kjer nas je še najbolj presenetila musaka. V zapisih po Ionskem delu naše plovbe ne omenjam več srečanj s Slovenci ker ne mine dan ko ne srečamo dveh, treh,… Pozdravi med rojaki so polni veselja, pozitivne energije in ne manjka izmenjave dogodivščin med plovbo ter veliko besed o prihajajočih planih na poti. Zelo na palec ugibamo, da je bilo letos v Grčiji nekje med 50-100 slovenskih jadrnic.
28.7. Dopoldne smo z kolegi šli na ogled modrih jam kar z eno jadrnico, po tem pa takoj na jadra in motor proti Porosu. Pred pristankom smo se okopali pred pristaniščem, ko pa se je pristanišče začelo polniti smo pristali na zadnji privez. Plačamo prvi strošek priveza na letošnjem dopustu 13,84€. V Porosu je žal tako kot vedno, pasje vroče, brez vetra ki bi nas ohlajal.
29.7. Za naslednja dva dneva in noči je napovedan precej močen NW veter, zato se odločimo da gremo v Eufimijo na Kefaloniji, ki sicer ni idealna(ker potegne NW po hribu direkt v mesto) je pa ponudba OK in je na naši poti. V zalivu pred mestecem že dopoldne vlada popolna panika, saj bi se vsi radi vezali za dva dni, port šef po VHF74 pa jih odganja, ker ima rezervacije. Nekaj časa krožimo, potem se v drugem poizkusu tudi nekako zasidramo, nato pa nam kolega sporoči, da je v Samiju in da je še nekaj prostora. Na polno odpičimo tja in ujamemo zadnje mesto na glavnem valobranu, ki je najbolj zaščiten za napovedan veter. Mesto Sami nas pozitivno preseneti z vsebino in ponudbo, veter pa tudi, ker ga je bilo precej manj kot je bilo napovedano. Popoldne otroci barvajo kamenje in sebe, en mladič pristane iz pasarele v morju, kolegu pa pade iz žepa telefon v morje. Telefon smo uspeli stauhati, in ga namočili v riž. Po zadnjih podatkih je iPhone preživel potop v globino 5m.
30.7. Zaradi planiranega dvodnevnega postanka, se odločimo, da z kolegi najamemo avto in gremo raziskovati okolico. Zjutraj gremo na rajsko plažo Antisamos, kjer se okopamo v kristalni vodi, potem na ogled jame Melissani, po kosilu pa še skok na plažo Skala na jugu. Bilo je zanimivo, spoznati še kopensko Kefalonijo.
31.7. Hčerka je celo noč prebedela, ker so jo neznosno bolela ušesa. Ob 7:30 se spomnimo, da imamo dodatno zavarovanje NLB-Vita in da nam bodo oni uredili zdravnika, kar obljubijo, da bodo uredili v 2-3urah. Ob 8:00 ko se je odprla lekarna je šel kapitan direktno v njo po nasvet, nato v zdravstveni dom, ki mu v Samiju pravijo “hospital”, potem nazaj po hčerko na barko, spet tja s Taxijem za 5€. Stavba je pred razsutjem, zdravnik ali bolničar, ki nas je prevzel je bil človek na pravem mestu in poskrbel za vse. Pokličemo isti Taxi, spet 5€ za 1km in v lekarno, kjer naberemo predpisana zdravila in gremo nazaj na barko. Ko mini prejme kapljice in se takoj počuti bolje, nam NLB-Vita sporoči, da so nam našli zdravnika, hvala res ste super. Nadaljevanje dneva posadka bolj kot ne prespi in ostanemo v Samiju, kjer za privez in vodo plačamo 15€ na noč.
1.8. Zjutraj odrinemo proti otoku Kastos v “naš” zaliv ki je na JV strani. Del poti prejadramo z genovo, del pa na motor. Ob pristanku je veter pihal že skoraj 20 vozlov, vendar smo v “našem” zalivu zelo zaprti in se počutimo precej varno. Za kosilo škampi s testeninami na barki (vrečka velikih, očiščenih ter zmrznjenih škampovih repkov 7€.
2.8. dan preživimo v “našem” zalivu, sosedi odhajajo in prihajajo. Za kosilo smo imeli hobotnico z tajskimi rezanci. Mišljeno je bilo v golažu s polento, samo smo ostali brez nje, kuhar pa tega ni opazil, ko je bil v nabavi, zato smo potrebovali inovacije.
3.8. se prestavimo za 50m v boljši del zaliva, kjer smo bolj varni pred večino vetrov, ker se v južnem delu zaliva smer vetra stalno spreminja. Za kosilo smo imeli sataraš in ostanke kruha iz Samija.
4.8. Precej umirjen dan, ponovno preživimo v našem zalivu, kjer imamo za kosilo makarone s tune, kot naš “survey pack” obrok, ker nam pohajajo zaloge. Zjutraj je pihal jutranji veter NE, ki v “našem” zalivu naredi nekaj vala in veter piha v bok, vendar se je kmalu polegel. Čez dan je pihal NWW do 20vozlov, katerega sploh nismo resneje občutili. Zvečer gledamo utrinke in potem pademo spat v bonaco.
5.8. Odločimo se, da se še vedno ne bomo prestavili in raje jemo “survey pack II”, torej za malico na barki pečen kruh, za kosilo pa juha iz vrečke in palačinke. Konec dneva smo ugotovili, da smo pozabili pojesti juho iz vrečke, ampak vseeno ni nihče umrl od lakote, samo kapitan je bil žalosten ker ni prišel na svoj račun. Ko pade noč se pojavi veter NE, in valovi E, kar pa je za “naš” zaliv precej neugodno. Termični veter, ki ni bil nikjer napovedan je jačal do 20vozlov, valovi so že dobivali peno, barka je skakala kot na trampolinu. Vprašanje je bilo le, če bo prej popustilo naše sidro ali termični veter. Na našo veliko srečo je bil veter tisti, ki je popustil okoli 2h zjutraj.
6.8. Odrinemo proti Kalamos-u v glavno mestece Kalamos, kjer gostinec George skrbi, za svojo restavracijo, ter, da varno priveže vse ki se pojavijo pred “njegovim” pristaniščem. Pristali smo okoli 13h, ko je bilo silno vroče, kar nas je prepričalo, da smo se vkrcali v dingy in šli na bližnjo plažo na kopanje. Oglasili so se nam še eni drugi slovenski kolegi, ki so se nam pozno popoldne tudi pridružili. Hčerka je bila navdušena nad družbo dveh punc, s katerimi so norele in se zabavale pozno v noč. Za kosilo smo se odpravili k Georgu, kjer smo jedli povprečno in standardno grško kosilo za 50€, pri plačilu s kartico pa so nas opomnili “we prefer cash”. Sledil je še skok k mesarju, ki nas je razžalostil, ker nima svinjine in je tudi še nekaj naslednjih dni nebo imel, trgovina pa sicer izgleda katastrofalno, ponudba in cene pa so dokaj OK.
7.8. Skupaj s kolegi odplujemo proti zalivu VARKO, tako da je bilo zabave na pretek. Žal ponovno motoriramo, ker ni in ni, letos vetra za nas. Ne odštevamo več dni do odhoda domov, ampak že ure. Za kosilo na barki rižota z lignji, drugače pa celi dan bolj v izi.
8.8. zjutraj odplujemo v Prevezo in se privežemo na mestno rivo. Plačamo 13,6€ za nočitev ter vodo in elektriko, malo odpičeni Grkinji z ameriško angleščino. Cel dan pripravljamo barko, da jo zapustimo in odrinemo domov. Popoldne gremo na Gyros v domačinsko restavracijo na glavni ulici, kjer smo zelo pozitivno presenečeni nad ponudbo, imajo namreč celo polnozrnate pite kar je bil pravi šok za nas. Zvečer odkrijemo, da imajo Grki tudi take away cocktail, ki stane tako kot kava, 50% off.
9.9. barka gre iz vode ene 3ure po dogovorjenem terminu, pospravimo kar nam je še preostalo in potem na Superfast do Ankone in naslednje jutro z avtom do doma.
