Vgradnja razsoljevalnika Zen 50 na jadrnico

Ker je sladka voda še ena od zadnjih stvari, ki nas občasno veže na obalo je že nekaj časa zorela ideja, da vgradim tudi razsoljevalnik (water maker). Ker imam z nadgradnjo na LFP baterije dovolj električne energije, pa tudi razsoljevalniki so vse varčnejši sem se končno odločil, da grem še v to investicijo.

Po kar nekaj raziskovanja različne tehnologije in modelov sem se na koncu odločil za razsoljevalnik Schenker Zen 50, to je model ki proizvede 50 litrov vode na uro in pri tem troši manj kot 250W energije, saj izrablja moč odpadne slane vode za zvišanje pritiska z bati. Gledal sem še varčne modele Spectra, ampak sem se na koncu raje odločil za italjanskega proizvajalca, ki uporablja dokaj standardno opremo (črpalke, filtri, membrane) z dobro podporno mrežo v Sredozemlju.

Za instalacijo sem potreboval nov vsis slane vode, ki smo ga naredili takoj za kobilico, na najnižji točki kaluže, pred vsemi ostalimi vsisi in odtoki. Letos sem tudi vse vstopnike zamenjal s plastičnimi TRUDESIGN. Iztok za slano vodo (brine) sem imel še en prost v kopalnici. Vsis je na zunanji strani zaščiten z rešetko, ki preprečuje večje smeti (trava…), na notranji strani pa je še predfilter z mrežico (mesh), za filtriranje večjih delcev pred črpalkami.

Naslednji korak je bilo najti primerno mesto za črpalno enoto (ki je sestavljena iz dveh črpalk, ventilatorjev in kontrolne elektronike), watermaker (samo visokotlačni del brez elektrike) in dva seta filtrov (5 micron z ekspanzijsko posodo za slano vodo in karbonski filter (aktivno oglje) za odstranjevanje morebitnega klora pri splakovanju s sladko vodo). Na srečo imam na barki skladišče, ki se je hitro pokazalo kot idealno mesto za vse enote.

Watermaker je tako končal na polici nad diesel tankom, pritrjen z gumijastimi distančniki na tla in steno. Črpalna enota pa je ravno lepo sedla na tla (kar je dobro da je blizu vsisa in ne previsoko za lažje delovanje). Filtriranje slane vode smo postavili med watermaker in črpalno enoto, karbonski filter pa je dobil mesto nad watermakerjem.

Okoli črpalne enote smo postavili še tri (opcijske) ventile in kontrolni panel.

Ventil na levi preusmerja narejeno sladko vodo med kontrolno pipo v kopalnici in tankom za sladko vodo. To mi omogoča, da lahko vsaj po daljši neuporabi na kontrolni pipi preverim, da je delovanje OK, da voda nima vonja in s TDS metrom izmerim število trdih delcev na miljon (ppm). Tako se lahko odločim ali je voda dovolj dobra, da jo preusmerim v tank. Priklop na tank sem naredil kar na oddušniku od tanka z Y-členom.

Srednji in desni ventil pa mi omogočata, da na nju priklopim prosto cev (trenutno še niso monitirane, zato je ventil tudi pritjen z vezico), preko katere lahko konec sezone enostavno konzerviram razsoljevalnik. To se namreč stori tako, da se pripravi 15 litrov tekočine iz konzervacijskega koncentrata v vedro in se preko vstopne cevi pošlje tekočino iz vedra v membrano in nazaj preko izstopne cevi slane vode v vedro. 20 minutni postopek kroženja tekočine potem zadošča za konzervacijo razsoljevalnika izven sezone.

Kontrolni panel sem montiral kar zraven ventila na steno, saj je upravljanje zelo enostavno: samo pritisneš ON za dlje časa, watermaker pa ti zapiska 1x, 2x ali 3x kot povratno informacijo za koliko ur bo deloval (pri tem modelu za 50, 100 ali 150l). Po končani proizvodnji pa sam spere membrano s sladko vodo.

Vse skupaj sem pokril z vodoodporno ploščo, da so vsi ventili in črpalke na varnem, preko te police pa lahko enostavno premeščam stvari v in iz skladišča.

Kontrolno pipo sem namestil v kopalnico pri tušu (takoj za vrati od skladišča), tako da je enostavno dostopna pri uporabi in je tudi ventil za preklop na dosegu roke.

Ker hočemo vodo iz razsoljevalnik uporabljati tako za tuširanje in kuhanje, kot tudi za pitje, sem na pipo v kuhinji vgradil dodaten mikrobiološki filter, ki odstrani ostanke klora in mikroorganizme, če bi se slučajno naselili v tank s sladko vodo.

Tako lahko sedaj svoje stekleničke z vodo za pitje napolnimo kar na pipi v kuhinji. Sem kar vesel, da ne bom rabil za več tedenska jadranja tovoriti enormne količine vode v plastenkah.

Zaenkrat vse deluje kot oglaševano: v 3 urah dobim cca 150 litrov sveže vode v moj glavni 210 litrski tank. Drugi tank (150l) imam trenutno poln še vode iz matične marine in ga imam bolj za rezervo. Mogoče bom kasneje plul kar s praznim.

Razslojevalnik je relativno tih, saj gre za dve “navadni” črpalki za vodo (ki dosežeta 6 bar) in pa visokotlačna enota, ki z dvema velikima batoma ustvari dodaten pritisk (ta del se sliši kot zamolkel tk - tk parkrat na minuto). Poraba je okoli 250W, kar je manj kot mi v povprečju daje moja solarna elektrarna (2x280Wp).

Primer od včeraj: pri prečenju Kvarnerja v burji smo zagnali razsoljevalnik za 3 ure. V tem času je bila prižgana navigacija, AIS, VHF, zvočniki, avtopilot in vse ostalo in je bilo sončne energije še vedno več kot poraba, tako da je baterija po tem ko sem napolnil tank z 150 l sveže vode še vedno bila na 99% kot pred začetkom.

Moj trenutni plan je da bo razsoljevalnik v uporabi v sezoni med majem in novembrom. V tem času se avtomatsko vsak teden splakuje tudi s sladko vodo. Pozimi pa ga bom konzerviral, spomladi pa spral in zamenjal filtre pred novo uporabo.

Zdaj si bom pa privoščil še en kozarec “kvarnerskega bisera” iz lastnega razsoljevalca. Na zdravje!

1 všeček